»Slovar ne sme biti žaljiv za nikogar, saj je namenjen vsem Slovencem, tudi kučanovcem in janševcem in vsem, ki smo onkraj ali nekje vmes.«

Irakizirati, bermude, batler, CD, odsurfati, opa, puzzle, rave, romolog, heavy metal, janšizem, kučanovec, bušizem, berlusconizem, tevejevec, jet set, estradnik, ful, kul, hekanje, hobit, rambo, superman, čaga – vse te besede in še 6500 drugih, ki so danes v rabi, podčrta wordov črkovalnik kot napačne, Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pa jih ne navaja. Morda ne za dolgo. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU so novejše besedje tujega in domačega izvora, ki je v pisni rabi, zbrali v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika. Večina jih je morda na pol poti, da postanejo del dopolnjenega Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Že bežen pogled v Slovar novejšega besedja slovenskega jezika pa glede na veliko novih besed obeta pravo revolucijo v pisanju. No, če smo natančni, ne obeta, temveč jo prikazuje, saj se je revolucija že zgodila.
O izbiri besed za uvrstitev v slovar, o nevarnosti anglizacije oziroma amerikanizacije slovenskega jezika, o nekaterih pozabljenih besedah, ki so se znašle v novem slovarju, pa tudi o najzanimivejših besedah z aktualno družbeno vsebino smo se pogovarjali s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in sourednikom zbirke Slovarji prof. dr. Markom Snojem. Avtorji slovarja: Aleksandra Bizjak Končar, Alenka Gložančev, Boris Kern, Polona Kostanjevec, Domen Krvina, Nina Ledinek, Mija Michelizza, Andrej Perdih, Špela Petric, Marko Snoj, Ivanka Šircelj Žnidaršič, Andreja Žele.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je nekaj več kot 93 tisoč iztočnic, Slovar novejšega besedja slovenskega jezika pa prinaša skoraj 7000 novih. Imajo vse te nove besede enak »knjižni« status kot besede v SSKJ?

Seveda ne. Verjetno ste opazili, da v naslovu slovarja manjka prilastek knjižni. Slovar je torej le pogojno normativen, predvsem je informativen. Prinaša besede, ki se na novo uporabljajo ali na novo uveljavljajo v slovenskem pisnem jeziku, to pa je danes precej širši pojem kot knjižni jezik.